Dih me osveži.

Iz njega novo življenje se rodi.

Bolj kot je človek usklajen z naravo in njenimi cikli, bolj je zdrav. Dan je kakor vdih Zemlje, noč njen izdih. Pomlad in poletje sta širjenje, jesen in zima umirjanje. Narava nas neprestano uči ritma ravnovesja.

Biti v harmoniji s telesom pomeni biti v ravnovesju s sedanjim trenutkom.

Kaj povezuje telo in sedanji trenutek?

Dih.

Ko se oddaljimo od diha, se oddaljimo tudi od sebe. Telo nas z napetostjo ali bolečino, um s skrbmi opominjata, da se vrnemo nazaj v prisotnost. Ne kaznujeta nas, temveč nas vabita v bolj zavesten stik s seboj.

Ko upočasnimo in začutimo energijo diha, začutimo tudi ritem telesa. Dih je most med notranjim in zunanjim svetom. V njem se srečata naš osebni ritem in ritem narave.

Poleg diha nas prizemljuje tudi stik z naravo – zrak, ki ga vdihujemo, prst pod nogami, voda na koži in svetloba, ki ogreje obraz. V teh preprostih stikih se um umiri, telo pa najde svojo naravno stabilnost.

Ko se zares ustavim in se potopim v dih, začnem opažati drobne čudeže vsakdana. Kar je bilo prej za um malenkost, postane vir hvaležnosti. Vsak vdih je nova priložnost, da se vrnem k sebi in ponovno vzpostavim ravnovesje. Vsak izdih nas sprosti. Je kot objem, ki ga damo naravi v stanju zavedanja sedanjega trenutka.

Zdravje ni nekaj, kar ustvarimo z naporom.

Je stanje usklajenosti.

In vsak dih nas lahko znova pripelje tja.

Lana Šimenc

Lana je pisateljica, ki skozi refleksije o dihu, naravi in zavedanju raziskuje pot notranjega ravnovesja in celostnega zdravljenja. Njeno pisanje izhaja iz osebne izkušnje tišine, prisotnosti in globoke povezanosti z naravo.