Noč pred odhodom ni bila moja noč. Zelo rahlega spanca in neskončno menjavanje položajev. Nekaj čez sedmo uro zjutraj sem krenila, rahlo utrujena, vendar polna pričakovanj in veselja. Po poti sem pojedla zajtrk, odmantrala svojemu Krišni in odpela OM. Če bi bila doma, bi ostala še 15 minut v meditaciji in nadaljevala z nekaj joge. To je moja jutranja rutina, skoraj vsak dan. Sledi ji zajtrk in na delo. Vožnja do Budimpešte se kar dolgo vije. Po 4 urah sem prispela do Albirtirse, majhnega mesteca, kjer se nahaja ajurvedski center Brahmayurveda. Dobrodošlica je bila topla, receptorka mi na kratko razloži program ponedeljka, in naznani, da bom kmalu pregledana pri zdravniku.
Ko sem stopila v prostor sem postala nervozna, kar me je spremljalo cel teden. Zdravnik ajurvede je precej mlad fant, čista Vata na prvi pogled, saj ne vem, če ga je v pasu več kot 20cm. Pravi suhec, vedrega obraza in oči, s popolnoma pogriženimi nohti in starikavimi prsti. Želel je mojo desno roko, začel poslušat pulz in me hkrati vprašal, kaj me muči. Povem, da rabim mentalni odklop, da me občasno zateguje trapezna mišica na desni strani, in da sem občasno naveličana, da pri ljudeh občutim njihova čustvena, psihološka in fizična neravnovesja, tudi kadar ne delam. Zabeležil si je na računalnik in znova poslušal pulz. Pravi, da je povišana Vata doša, predvsem suha kvaliteta v telesu, premalo maščobe in obremenjen živčni sistem. Vprašal me je koliko sem stara, in ali imam redno menstruacijo. Po pritrditvi o rednosti perila, mi pove, da bom imela tri klistirje, dva majhna in enega velikega. To me je prav vrglo iz tira, tako da sem bila do nastopa prvega precej nervozna. Prejela sem ga v sredo, četrtek in petek. Sprašujem, zakaj je to potrebno, glede na to, da imam Pita prebavo, in nikoli nisem zaprta. Do sedaj sem na pančakarmi vedno uživala medicinski ghee oralno. Odgovor je bil, da imam povišano vato. In to je bilo to. Po 10min sva najin posvet končala. Ni ga zanimalo kaj delam, zakaj stres in preveč odgovornosti, … Od oktobra v novem prostoru delam pod klimo, segrevam prostor na 25 stopinj in vem koliko se sušim in segrevam, zato sem tudi občasno posegala po sveži, surovi, hladni hrani, ki pa razen poleti ni dobra za telo. Tudi bistveno več sem razprta na vse strani, kot prej, ko sem delala doma, v miru. V novem prostoru je pogosto preglasno, a za terapije rabim mir. Tudi lastniki prispevajo svoj stres z nenehnim nadzorom.
Pisarnico sem zapustila s čudnim priokusom, nervozna, po glavi mi je švigal klistir, ki me čaka. Ob 13h je sledilo kosilo, vse prej kot ajurvedsko, in ob 14h urca abjange skupaj z indijsko savno. Ta je pasala še najbolj, vendar sem tudi mogla vse sile upret v to, da se sprostim in navadim na moškega terapevta. Ko se začnem sproščat, vleti noter zdravnik, vpraša kako je… malo nejevoljno povem, da ok, da sem se ravno sprostila. Ta obisk je bil nepotreben. V indijskem jeziku mu je zgleda naročil kaj mora izvajat. Prsni del se je vedno zakrival, tako da ta del ni bil nikdar zmasiran. Super, da ni bil s strani moškega, vendar je na drugi strani to velik minus. Čiščenja srčne plati in čustev ni bilo.
Ob pol šestih je sledila malo obetavnejša večerja. Odšla sem na sprehod med ulicami. Zelenih površin v bližini ni, bi se bilo potrebno odpeljati vsaj 40km stran. Grem pod tuš in v posteljo. Spanje je bilo ok, sicer sem se premetavala.
Vsako jutro ob 7h je sledila pranajama. V 45 min smo izvedli vse dihalne tehnike, ki so na voljo … od neenakormernega diha, predolgega zadrževanja diha, Ujjaja, Kapalbatija, Bastrike, Bhramari… nabilo mi je toploto in srce, tako da sem si v sobi pred zajtrkom stimulirala marme, da sem se umirila. Ob 8h je sledil zajtrk, precej neukusna kaša. V centru sem bila edina tujka, kuharica ni govorila angleško. Ostalim je na veliko govorila in razlagala, jaz sem sedela tam ko mutec. Nato mi ena punca prevede, da sprašuje, če jem gobe. Vidno šokirana, samo rečem NE. Gobe so tamastično živilo, nimajo kaj iskat na retritu.
Ob 9h je vsak dan sledila dopoldanska, skoraj dvourna abjanga s savno na koncu. Oddidem v sobo, ko vleti zdravnik z zdravili, napisanimi v madžarščini. Pove mi ustno, kako jih naj jemljem. Dobila sem nek tonik za jetra in zmanjšanje toplote v telesu za pred zajtrkom in večerjo; za zvečer 2 tableti ašvagande. Za ašvagando nisem bila navdušena, ker se v ajurvedi ne predpisuje samo enega zelišča, temveč kombinacija.
Ob 11.30 je bila vsak dan joga, velikokrat preveč stimulativna, ker so prevladovali Kapa posamezniki, ki takšno jogo potrebujejo bistveno bolj kot jaz. Ob 13h je sledilo kosilo in ob 14h popoldanski tretma. Popoldan sem prejela oljenje vratu in ramen, sledila je masaža z vročimi zeliščnimi snopki, ter pol urna širodara, ki je bila bomba, vendar prekratka. Ob 16h je sledila meditacija po čakrah in zvočna kopel. Tudi ta je bila enkratna, in kjer sem se poleg masaž najbolj sprostila. Ob 17.30 smo imeli večerjo, in tako je bilo vsak dan.
Zvečer prvič vzamem ašvagando; pravega spanca ni bilo, saj me je naredila budno. Pa si rečem, saj bo šlo na bolje. Na dopoldanskem tretmaju znova vleti zdravnik, vpraša kako sem. Pravim, da nisem spala in da sem nervozna. Pravi, bo boljše. Tretji dan prejmem prvi majhen klistir. Medicinska sestra je prišla v sobo. Tudi ona ne govori angleško, vendar se znajde s prevajalnikom. Ni bilo tako divje, razen da se razgališ. Po prvem prejemu sem se vsaj sprostila. Naslednji dan sem imela velik klistir, tako da so mi napolnili črevesje z več kot litrom medicinskega gheeja. Ni bilo prijetno. 5 min sem morala poležati še na hrbtu in nato je sledilo izločevanje. Tu sem občutila vidno olajšanje in sem zgleda izločila neprebavljen material. V sobi sem pojedla skodelico kuhanega riža in malo kuhane zelenjave. Nato sem odšla na jogo, ki bi bilo boljše, da mi je ne bi svetovali, ker sem bila od praznjenja izčrpana. Kosilo je bilo končno boljše, menjala se je kuharica. Popoldan sem prejela kratko masažo glave, vratu, ramen in masažo stopal, in nato še širodaro. To je bil vseeno najbolj top dan v celem tednu. Zvečer sem spet vzela ašvagando in ne spala, tako da sem jo samostojno prenehala. Dva dni ni bilo zdravnika, ne glasbe, ki se je vrtela med masažo in zunaj po terasah. Veliko ljudi je odšlo, nastal je nek čuden občutek.
Peti dan na dopoldanski masaži znova vleti zdravnik. Povem, da sem ok, ampak sem nehala z ašvagando, ker po njej ne spim. Komentira, naj se po jogi oglasim pri njemu, kjer mi zmanjša ašvagando na eno tableto, zmeri pulz in pravi, da gre na bolje. Vpraša, če imam kakšno vprašanje in me po 5min odslovi. Sploh mi se ni bilo več dajat z nobenim, sem čakala, da grem domov.
Meditacija in masaže so bile res top, čeprav so varčevali z oljem, tako da sem prišla domov s sneto povrhnjico na predelu vratu in ramen. Cel čas smo se dajali, ker so me preveč segrevali. Če je telo suho od znotraj potem ne dodajaš toliko toplote. Od zunaj sem prejela premalo olja, od znotraj prav tako. Hrana je veganska, brez maščob. Zadnje 3,4 dni so mi te dodali žličko gheeja k vsakem obroku in 1x za zajtrk sem dobila 2 žlički gheeja na navadnem opečem kruhu, skupaj z majhno skodelico zelenjavne paste. V enem tednu sem izgubila 5kg, prišla domov s še bolj izsušeno kožo in nenavlaženim živčnim sistemom, in polnoma destabilizirano prano. Prevladovali so Kapa gostje, za njih verjamem, da je bilo ok. Vsi smo jedli isto, meni so dodali žličko gheeja. In zgleda, smo tudi vsi bili na klistirju.
Ko sem se odpeljala proti domu, sem si oddahnila. Dva dni sem ležala v oljni kopeli po 3 ure skupaj, si delala marme, in se nažirala z maščobami, da sem se spravila kolikor toliko nazaj v balans, da sem oddelala po urniku in za vidend je sledila še marma šola. Hvala bogu, da sem imela v petek termin pri prejšnji udeleženki šole, da mi je naredila marmo glave in obraza. Šele to me je stabiliziralo in umirilo podivjano prano, živčni sistem ter presežek toplote.
Vsaka šola nekaj stane, ta me je streznila. Čeprav mi je Krišna prišepnil že lani, da ni več čas za takšne retrite, in da imam vsa orodja, da poskrbim sama zase. Vendar je včasih moja trma in nostalgija po indijskem Devaaya centru premočna. Pa tudi vsega ne zmorem sama. Tako smo se že ta vikend s puncami šole menile, da bomo krajše vikende detoksa izvajale med seboj. Z ljudmi, ki jim zaupaš in veš, kaj pričakovati.
