Imate 0 izdelke v vaši košarici
Duševno zdravje, ajurveda in psihiatrija so področja, ki me spremljajo in navdihujejo že od leta 2007. Pot do njih je bila naravna in osebna — odraščala sem ob bližnji osebi z depresijo, kar me je že zgodaj postavilo v svet iskanja razumevanja, smisla in alternativnih poti k zdravljenju. V najstniških letih so se hospitalizacije stopnjevale, izboljšanja pa ni bilo. V meni je rasel občutek, da mora obstajati še nekaj več.
Med študijem antropologije sem se prvič srečala s koncepti, ki so kasneje postali temelj mojega dela. Predmeta Medicinska antropologija in Antropologija azijskih religij sta mi odprla vrata v svet pluralizma medicinskih praks — v spoznanje, da ima vsaka družba dostop do raznolikih oblik zdravljenja in da imamo pravico do svobodne izbire. Predavanje Nene Židov o alternativni medicini v Sloveniji je v meni zanetilo prvo iskrico upanja, da obstajajo poti, ki jih v zahodnem sistemu pogosto spregledamo.
Vzporedno sem odkrivala indijsko filozofijo, ajurvedo in jogo ter napisala svoje prve raziskovalne prispevke o razumevanju duševnih bolezni v Indiji. V primerjavi s psihiatrijo se mi je ajurvedski pristop zdel bolj naraven, jasen, ekološki in predvsem celosten — usmerjen v ravnovesje, ne le v odpravljanje simptomov. Že takrat sem živela ekološko, bila povezana z naravo in raziskovala, kaj telo resnično potrebuje.
Moje zanimanje je preraslo v odločitev za doktorski študij medicinske antropologije, z namenom globljega raziskovanja depresije skozi ajurvedski in psihiatrični pogled. Udeležila sem se prve mednarodne ajurvedske konference v Sloveniji in začela pridobivati praktično znanje: ajurvedske terapije, masaže, določanje prakruti in vikruti, dihalne tehnike, jogo in meditacijo. Že v tem obdobju sem opazovala izjemen potencial ajurvede — tako pri sebi kot pri drugih.
S svojim znanjem sem se podala v Indijo, kjer sem prvič doživela ajurvedo v njenem izvirnem okolju: na oddelku ajurvedske psihiatrije in v ašramu. Primerjave s psihiatričnimi postopki so bile jasne in globoke, moje razumevanje ajurvede pa se je še bolj utrdilo.
Tri leta intenzivnega raziskovanja, pisanja, konferenc in intervjujev so se zaključila z uspešno obrambo doktorata. Toda tik pred zaključkom sem izgubila svojo mamo. Njena smrt je postala prelomnica, ki me je odprla v svet duhovnosti, vprašanj o duši, reinkarnaciji, smislu življenja in smrti. Dolgo sem se sestavljala — in se ob tem globoko spreminjala.
Nadaljevala sem akademsko pot, prejela nagrado za najboljši raziskovalni prispevek na področju ajurvede, postala asistentka in raziskovalka. A znotraj mene je rasel razkorak: znanstvena industrija mi ni več dopuščala živeti tistega, kar sem spoznavala o življenju, zdravju in človeku. Notranji konflikt me je počasi izčrpal — dokler nisem leta 2018 izgorela.
Niti joga niti dihalne tehnike niso več pomagale. Preobrat je prišel nepričakovano — ob branju Bhagavad Gite med prazniki. Vede in Krišnova modrost sta mi ponovno prižgali notranjo svetlobo. Kmalu sem odpotovala v Indijo, opravila pančakarmo ter se poglobila v marma terapijo, ki je postala moje osrednje poslanstvo.
Iz te izkušnje so nastale moje knjige o marmah, leta 2023 pa tudi Ajurvedska šola za terapevte marma masaže.
Od leta 2014 v okviru zasebne prakse pomagam ljudem vračati ravnovesje, nežnost do sebe, lahkost v telo in smeh na obraz. Verjamem, da se resnična sprememba začne s spoznanjem lastne vrednosti in odgovornosti do sebe — šele nato lahko pristno ljubimo tudi druge.
Svoje življenje sem posvetila raziskovanju, učenju vedske modrosti in razumevanju človeka v njegovi celovitosti. Moja pot me je oblikovala na način, ki mi danes omogoča, da vstopim v vaš svet z globokim spoštovanjem, toplino in znanjem.